Razdalje med lukami na Jadranu
Podatki oz. razdalje so prikazane v Nm (navtičnih miljah) 1Nm = 1852m



Vetrovi
  • Tramontana - piha iz severa, prehoden veter
  • Burja - piha iz severovzhoda, sunkovit veter
  • Levant - piha iz vzhoda, hladen veter, ki prinaša slabo vreme
  • Jugo - piha iz jugovzhoda, konstanten veter
  • Oštro - piha iz juga, prehoden veter
  • Ponent - piha iz zahoda, nevihten - prehoden veter
  • Maestral - piha iz severozahoda, priobalni dnevni veter

Beaufortova lestvica za veter (1 vozel = 1,852km/h)

StopnjaOpis vetraHitrost vetra v vozlihOpis morske gladineVišina valov v m
0Tišina0-1Morje gladko.0
1Lahek vetrič1-3Morje rahlo nagubano0,1
2Vetrič4-6Manjši valovi se ne lomijo0,2
3Slab veter7-10Manjši valovi, vrhovi se začno lomiti0,6
4Zmeren veter11-16Valovi se daljšajo, na vrhovih se pojavlja pena1
5Zmerno močan veter17-21Vrhovi valov se zelo penijo2
6Močan veter22-273
7Zelo močan veter28-33Morska pena se kotali po vetru4
8Viharni veter34-405,5
9Vihar41-477
10Močan vihar48-559
11Orkanski veter56-6311,5
12Orkan> 63V zraku je veliko morskega prahu, morje pobeli.14



Jambor Brez njega ni jadrnice, je osrednji drog, ki stoji približno na sredini jadrnice
Ročica vitla Sestavni del vitla
Glavno jadro Jadro, razpeto med jamborom in bumom, je osrednji pogon jadrnice, saj ujame veter in potiska jadrnico po vodi
Prednje jadro (Genoa) Jadro na prednji priponi, ki sega s svojim zadnjim rogljem preko osi jambora
Prednje jadro (Flok) Jadro na prednji priponi, ki ne sega s svojim zadnjim rogljem preko osi jambora
Špinaker Balonsko jadro, namenjeno jadranju z vetrom
Genaker Kompromis med genovo in špinakerjem. Omogoča tako jadranje proti vetru kot z vetrom
Vang Škripec za pritegovanje buma
Tangun Pomožna palica, ki se uporablja pri jadranju s špinakerjem.
Pripone Jeklene vrvi za vpetje jambora
Bum Nosilec glavnega jadra
Dvižnice Vrvi namenjene dvigovanju jader
Škote Vrvi in škripci, namenjeni nastavljanju kota jader 
Vitlo Pripomoček za zategovanje vrvi
Krmilo Krmilo služi ohranjanju in spreminjanju smeri vožnje. Razdelimo ga na tri dele, na list, rudo in podaljšek.
Trup Ime trup izhaja iz dejstva, da gre za zunanji del jadrnice, ki vsebuje vse ostale dele, kot so tovor in posadka. Trup je zasnovan tako, da praktično drsi skozi vodo s kar najmanjšim uporom, ki posrkbi za tekoče premikanje po vodi. Oblike in velikosti trupa so raznolike, dva konca trupa pa imata vedno enako ime, prednji del je premec, zadnji del pa krma. 
Kobilica Zadnji izmed pomembnejših sestavnih delov jadrnice je kobilica. To je pravilno oblikovan del, ki je potopljen globoko v vodo in skrbi za ravnotežj jadrnice, tako, da se le ta ne prevrne ob močnejših valovih in vetrovih. Jadralci morajo paziti, da ne zaidejo v plitve vode, saj lahko tako poškodujejo kobilico, ki se nahaja na dnu trupa jadrnice in je potopljena pod vodo.

Sidranje

Jadranje

Marsikdo še danes živi v zmoti in prepričanju, da jadrnica pri svojem plutju zgolj izkorišča upornost njenega jadra, se pravi da veter piha striktno od zadaj. Ostali verjetno poznate dejstvo, da jadrnica lahko pluje tudi v nasprotni smeri vetra, ampak le malo kdo izmed vas pa ve zakaj.


Poanta zgodbe se skriva v klopčiču Bernoullijeve enačbe. Navezuje se na zakon o ohranitvi gibalne količine oziroma energije. Kot lahko vidite na spodnji sliki, zrak okoli napetega jadra potuje po daljši poti -> potuje z večjo hitrostjo -> ustvarja na zunanji strani jadra podtlak -> ker pa vemo, da sta hitrost ter tlak povezana v Bernoullijevi enačbi se na račun tega spreminja višina (ker je seštevek konstanten) oz. v našem primeru plutje jadrnice v stran, kot prikazuje rdeča puščica. Prikazana je slika manjše jadrnice, pri večjih je spredaj še eno jadro - genova, ki skrbi ravno za usmerjanje vetra ter obenem ustvarjanje pod in nadtlaka. Veliko dela pa na tem mestu opravi tudi kobilica, ki skrbi, da jadrnica pluje (ja, kdo bi si mislil). Brez nje ne bi mogli pluti proti vetru. Ona namreč vzpostavi nasprotno silo jadrom, nakar rezultanta je premikanje naprej oz. če gledamo glede na smer vetra poševno.